Simpozij ob 120. obletnici rojstva Srečka Kosovela (1904–1926) in Edvarda Kocbeka (1904–1981)

Ciklame
dehtijo
same,
same,
same.

S. Kosovel

Moja odsotnost bo velika
In čudno skrivnosten mrlič,
Neznanskokrat ga bo moral
Preleteti sanjski ptič.

E. Kocbek

Srečko Kosovel (18. marca) in Edvard Kocbek (27. septembra) bi letos praznovala 120 let. Čeprav je prvi umrl prezgodaj in je drugi, zgolj pet mesecev starejši od prvega, s svojim opusom do konca življenja bogatil slovensko literarno zavest, sta nadaljnji tok slovenske književnosti oba zaznamovala z neizbrisljivim pomenom, ki se pne od oblikovno-slogovnih do nazorsko-duhovnih razsežnosti. Oba sta ustvarila zarezo v slovenski poeziji, vprašljivost – prvi zlasti na izrazno-poetološki ravni, drugi, tako se zdi, jasneje v nazorsko-arhetipskem obsegu. In vendar se zdi, da njuni poeziji (še) nista bili zadostno ali ustrezno ovrednoteni. Že premišljevanje in pisanje o njiju in njuni poeziji navdihuje, saj poezija in pesnik z njo – če je po svojem notranjem poslanstvu do solz iskren – ne more biti in ni dokončne narave. Ali kakor je zapisal Kosovel: »Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni …«.

Prispevki na znanstvenem simpoziju se na različne, razmišljujoče in poglobljene načine osredotočajo na posebne značilnosti, vrednotenje in pomen poezije obeh pesnikov ter s tem jasno utemeljujejo edinstven pomen, ki sta ga imela in ga še vedno imata za slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. Raznovrstne tematizacije mestoma vključujejo tudi druge zvrsti njunega ustvarjanja in izraza, kot so proza, eseji, dnevniški zapisi, korespondenca itd. Neprecenljivo je, da se avtorji sugestivno posvečajo tudi vprašanjem, kot so: Zakaj sta oba pesnika v trenutku nelahke zgodovine za svoj globoko oseben avtorski izraz izbrala prav pesniški izraz? V čem je njuna poezija edinstvena? Kako sta s svojo poezijo in intelektualno-poetološkimi nazori postala del slovenske kulturne zavesti?

Neža Zajc

PROGRAM

9.30–10.00 Zbiranje

10.00–10.20 Pozdravna nagovora

* Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

* Neža Zajc, pobudnica simpozija, raziskovalka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU

10.20–11.30 Uvodni predavanji

* Boris A. Novak: Kosovelova in Kocbekova verzifikacija: verz kot pot k univerzumu

* Janez Vrečko: Kosovelove definicije konstruktivizma. Najnovejša spoznanja

Razprava

11.30–11.50 Odmor

11.50–13.15 Prvi del: poezija Srečka Kosovela

* Alen Širca: Kosovelova »mistična« avantgarda

* Miklavž Komelj: Si v centru kozmosa

* Milosav Gudović: Beseda molka. Svetobolje v poeziji Srečka Kosovela

Razprava

13.15–13.30 Odmor

13.30–15.10 Drugi del: poezija Edvarda Kocbeka in Kosovelov poetični izraz

* Igor Grdina: Med absolutom in kontingenco

* Janko Rožič: Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje

* Andrej Božič: . . . pričevanje pesmi: pesem pričevanja . . .

* Neža Zajc: Kosovelova in Kocbekova samovzpostavitev avtorskega jaza

Razprava

Programska knjižica