»Mojo srčno kri škropite!«

Mojo srčno krí škropíte !

Mojo srčno krí škropíte
   Po planinskih solnčnih tléh,
Kakor séme jo vrzíte
   Po doléh in po bregéh.

Pômlad iz krví rodíla
   Cvétke tisočére bo,
Ter prijazno mi gojíla
   Svôje néžne hčére bo.

Déve zôrne, dečki zali
   Brali bodo róže té,
V kite bódo jih spravljáli,
   Dévali jih na srcé.

In srcé jim bo ogrelo
   Cvetje vzraslo iz krví,
Da za rod in dom plamtelo
   Bode jim do konca dní.

S. Gregorčič, 1882

V letu 2024 praznujemo 180. obletnico rojstva Simona Gregorčiča (1844–1906), »goriškega oziroma soškega slavca«, čigar pesmi in zapuščina ostajajo ne le del preteklega spomina, temveč tudi živi spremljevalci naše sočasnosti. O tem pričajo številni svečani dogodki, s katerimi so se letos mnogi poklonili njegovemu spominu in dediščini. Kako pa misliti in premisliti življenje in delo poeta, domoljuba in duhovnika, o katerem se na prvi pogled zdi, da je bilo napisano že vse? Biografska metoda – za katero pravimo, da je stara toliko kot pripovedi človeštva – je v osemdesetih letih preteklega stoletja ponovno oživila in utrdila razmislek, da je »[…] razmerje med človeškimi dejanji in konteksti (biološkimi, kulturnimi, ekonomskimi itd.) že stoletje najbolj živ in odprt problem: ne pa postulat, določen enkrat za vselej v enem ali drugem smislu« (C. Ginzburg). Brez prepotrebnega (pre)izpraševanja, vračanja k življenju in delu slehernika, ki je za seboj pustil biografsko sled, ne bi bilo (kolektivnega) spomina in prihodnosti. Pri tem je interdisciplinarni pristop raziskovalcev, a tudi (kulturnih, družbenih, umetniških itd.) delavcev, ki prihajajo z različnih področij človeškega delovanja in ustvarjanja, ključen v nenehnem iskanju novih oprijemališč in uvidov.

Na simpoziju, ki v naslovu nosi eno izmed Gregorčičevih domoljubno-izpovednih pesmi, »Mojo srčno kri škropite!«, bodo spregovorili strokovnjaki, ki delujejo ali so delovali na različnih področjih – od zgodovine, etnologije, muzealstva, literature, šolstva, zamejstva, društev in institucionalnega varstva za starejše do gledališča in stripa. Zanimanje bodo usmerili h Gregorčičevi besedi, pesmim, korespondenci in sočasnim objavam pesnikovih sodobnikov, po drugi strani pa sledili interpretacijam, različnim (zlo)rabam, ohranjanju spomina in praksam, kako dediščino ponovno (pre)misliti, ovrednotiti in približati različnim publikam, mladim, še mlajšim, strokovnjakom, laikom, radovednežem …

PROGRAM

9.30–10.00 Zbiranje

10.00–10.40 Pozdravni nagovori in kulturni program

• Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

• Tadej Koren, direktor Tolminskega muzeja

• Petra Testen Koren, ZRC SAZU, Inštitutu za kulturno zgodovino

Oktet Simona Gregorčiča iz Kobarida

10.40–11.20 Uvodno predavanje

• Damjana Fortunat Černilogar: Soški slavec še vedno poje. Spomin na pesnika Simona Gregorčiča še ni zbledel

RAZPRAVA

11.20–11.30 Odmor

11.30–12.40 Prvi del: med spominom in biografijo

• Petra Svoljšak: Simon Gregorčič v prvi svetovni vojni

• Živa Gruden: Simon Gregorčič v Benečiji

• Petra Testen Koren: »Bog Te živi! Iz srca Tvoj – S. Gregorčič«. Biografija v pismih

RAZPRAVA

12.40–13.40 Odmor

13.40–14.30 Drugi del: med poezijo in biografijo

• David Bandelj: Gregorčič in Mahnič: Kdo je imel prav?

• Neža Zajc: Pronicljivost ali providencialnost? Izjemnost globine vpogleda poezije Simona Gregorčiča

RAZPRAVA

14.30–14.40 Odmor

14.40–15.30 Tretji del: med zvokom, besedo in risbo

• Tadej Pahor: »Glasnó tam bratov zbor popéva ...« O uglasbitvah Gregorčičevega pesniškega opusa v razdobju 1879–2014

• Neda Rusjan Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet« – Simon Gregorčič

• Žiga X Gombač: Rojstvo stripa

RAZPRAVA

15.30–15.40 Odmor

15.40–16.40 Okrogla miza: Kulturna dediščina Simona Gregorčiča – simbol gradnje vaške skupnosti in opolnomočanja marginalnih skupin

• Jasna Fakin Bajec: Pomen dediščinskih skupnosti za ohranjanje, ovrednotenje in interpretacijo lokalne kulturne dediščine za vzdržni in sočuten razvoj

• Anton Benko: Pomen zapuščine Simona Gregorčiča v vasi Branik na Goriškem

• Dragana Marošević: Pomen dediščine Simona Gregorčiča med stanovalci Doma upokojencev Gradišče na Goriškem – »Simon Gregorčič je bil ljudski človek, ki še vedno živi v mislih preprostih, delovnih ljudi«

RAZPRAVA

Simpozij je organiziran v okviru raziskovalnega programa (Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dediščine: Slovenski historični prostor v evropskem kontekstu in v sodelovanju s Tolminskim muzejem.

Za sprotno uporabo si lahko naložite programsko knjižico.