Jože Munda, vodja Sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU (predhodnice Inštituta za kulturno zgodovino), glavni urednik Slovenskega biografskega leksikona, bibliograf, literarni zgodovinar (r. 10. 2. 1930, Novo mesto; u. 6. 3. 2018, Gornja Radgona).

Njegov obsežni opus, v katerem prevladujejo bibliografije vseh vrst, je začel nastajati zelo zgodaj. Kot študent slavistike je na pobudo profesorice Marje Borštnik z Rudolfom Kodelo in Nikom Ruplom pripravil obsežno, za raziskovalce slovenske literarne in kulturne zgodovine nenadomestljivo Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona. Tudi njegovo zadnje veliko bibliografsko delo je posvečeno bibliografskemu popisu še ene od pomembnih slovenskih revij. 2003 je po večletnem delu izšlo njegovo obsežno Bibliografsko kazalo Doma in sveta, literarnega mesečnika, ki je izhajal kar 56 let (1888–1944). Med omenjenima mejnikoma je izšla vrsta drugih pomembnih del Jožeta Munde.

Maturiral je 1949 v Ljubljani in tu na Filozofski fakulteti študiral slovenski jezik s književnostjo. Po diplomi 1957 se je kot član slovenske redakcije zaposlil v slovenskem centru Jugoslovanskega leksikografskega zavoda, s katerim je honorarno sodeloval že od junija 1951. Center je pripravljal bibliografijo prispevkov, objavljenih v slovenskem in neslovenskem časopisju ter zbornikih, ki so izhajali na Slovenskem od začetkov periodičnega tiska pri nas do konca druge svetovne vojne. Zbrano gradivo je bilo objavljeno v nedokončani, jugoslovansko zasnovani Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova. Izšlo je 14 zvezkov na več kot 9.700 straneh. Delo Munde za Jugoslovanski leksikografski zavod je obsegalo redakcijo gradiva, rokopisa in korekture od 3. knjige dalje. Med 1969 in 1979 je vodil bibliografski oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in še naprej honorarno sodeloval z Jugoslovanskim leksikografskim zavodom. Od 1979 do upokojitve 1993 je bil na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede SAZU oziroma ZRC SAZU strokovni svetnik in vodja sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo.

Zaupana sta mu bila dva osrednja nacionalna projekta: v Narodni in univerzitetni knjižnici urejanje Slovenske bibliografije (uredil je zvezke za leta 1967–1975) in na SAZU (od 1981 ZRC SAZU) urejanje Slovenskega biografskega leksikona. S sodelavci je uredil zadnje tri zvezke (13. zv., Trubar – Vodaine; 14. zv., Vode – Zdešar in 15 zv., Zdolšek – Žvanut) ter osebno kazalo vseh v leksikonu omenjenih oseb. Zlasti pomembno je bilo njegovo uredniško delo pri Slovenskem biografskem leksikonu. Po skoraj sedemdesetletnem izhajanju je prav pod njegovim vodstvom 1991 izšel zadnji zvezek tega monumentalnega dela, ki ga skupaj sestavlja petnajst zvezkov v štirih knjigah in vsebuje več kot 5.000 osebnih in družinskih gesel. V njih je predstavljeno življenje in delo približno 5.500 slovenskih in s slovenstvom povezanih neslovenskih osebnosti. Po končani prvi izdaji je načrtoval novo izdajo leksikona. Pred upokojitvijo je s sodelavci pripravil predlog geslovnika (osebnosti in družine, katerih priimek se začne s črkami od A do Đ) ter uredil nekaj poskusnih gesel.

Od 1969 do 1980 je bil tudi honorarni profesor na ljubljanski Pedagoški akademiji za predmet bibliografija. O isti snovi je od 1971 do 1983 predaval tudi na tečajih za pripravo na strokovne izpite iz bibliotekarske stroke ter bil izpraševalec izpitne komisije, od 1979 do 1983 njen član, istočasno pa tudi član komisije za podeljevanje bibliotekarskih strokovnih nazivov v Sloveniji. Pri Društvu bibliotekarje Slovenije je bil član izvršnega odbora in urednik strokovnega glasila Knjižnica (1965–1969) ter vodja komisije za bibliografijo (1971–1980), pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije pa član izvršnega odbora (1969–71).

Ob tem so nastajale njegove številne založniške bibliografije, mdr. Slovenske matice (1964, 1984), Državne založbe Slovenije (1965–1991), Cankarjeve založbe (1975–1985), bibliografska kazala, mdr. Slavistične revije (1977) ter Jezika in slovstva (1985) in druge tematske bibliografije, mdr. Miniaturna knjiga (1984, bibliografija slovenskih miniaturnih knjig), bibliografije v zbirki Nobelovci ter številne osebne bibliografije, mdr. Bratka Krefta (1961), Cvetka Golarja (1963), Toneta Seliškarja (1964), Mateja Bora (1966), Iva Groharja (1968), Vladimirja Bartola (1976), Borisa Paternuja (1986), Franceta Bernika (1987, 1997), Dušana Moravca (1991) in Janka Kosa (1991).

Poleg bibliografij je napisal vrsto del o temah, povezanih s knjižnicami in bibliotekarsko stroko. Najpomembnejša je njegova monografija o knjigi, ki je kot 22. zvezek Literarnega leksikona izšla leta 1983 z naslovom Knjiga. V njej je lapidarno, vendar precizno, opredelil najpomembnejše bibliografske pojme. Pomembno je bilo tudi njegovo delo na področju leksikografije (članki v Enciklopediji Jugoslavije, Leksikonu pisaca Jugoslavije, Slovenskem biografskem leksikonu in Enciklopediji Slovenije) ter literarne zgodovine (razprave v revijah, urejanje zbranih del Ivana Cankarja, pet zvezkov, in Juša Kozaka, trinajst zvezkov).

Vzajemna bibliografska baza v sistemu Cobiss pod njegovim imenom navaja več kot tristo bibliografskih enot. Obsežen ustvarjalni opus kakovostnih del, s katerimi je izpopolnil in utrdil sistem in značilnosti slovenske bibliografije in leksikografije ga uvršča med najpomembnejše slovenske bibliografe in leksikografe.

Martin Grum