Knjiga meseca avgusta

Ker je med vročimi poletnimi dnevi, ki jih preživljamo na plaži, v hribih ali v udobju domačega kavča, marsikdo verjetno že pomislil, kako lepo bi bilo, če se mu po končanem dopustu ne bi bilo treba vrniti na delovno mesto – ali pa vsaj, kako priročno bi bilo, če bi ga kdo odrešili katere od delovnih obveznosti –, smo pri Založbi ZRC za avgustovsko knjigo meseca izbrali delo Uroša Staniča Humanizacija dela: Spomini na začetke slovenske industrijske robotike in robotizacije.

Knjiga je posvečena pionirski dobi slovenske industrijske robotike, ki se je začela konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Eden njenih ključnih mejnikov je bil prvi slovenski industrijski robot GORO 1, izdelan leta 1980 in leto pozneje nameščen na robotizirano emajlirno linijo Gorenjeve tovarne štedilnikov. Robotizacija slovenske industrije je tako temeljila na domačem razvoju robotov, njihovih krmiljenj in spremljajoče tehnologije. Industrijske robote so izdelovala podjetja Gorenje, Iskra in Riko, k razvoju področja pa je prispevalo široko pionirsko moštvo raziskovalcev, profesorjev, direktorjev in drugih sodelujočih, katerih spomine in pričevanja je avtor zbral v zaključnem delu knjige.

Uroš Stanič, prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije, poleg zgodovinskega pregleda razvoja robotike v knjigi odpira tudi vprašanje njenega namena. Robotizacija namreč ni pomenila zgolj povečevanja učinkovitosti in konkurenčnosti industrije, temveč tudi prizadevanje, da bi človeka razbremenili težkega, nevarnega in ponavljajočega se dela.

Kot v spremni besedi poudarja Dan Podjed, robot že dolgo ni več zgolj inženirski izdelek, ampak tudi družbeni in kulturni pojav. Ob hitrem razvoju umetne inteligence zato vprašanje ni več le, kaj bodo roboti lahko naredili namesto nas, temveč tudi, kakšno vlogo bomo sami imeli pri njihovem nadaljnjem razvoju. Vse do konca avgusta vas Humanizacija dela po polovični ceni čaka v Azilu, Maksu in na spletu. Vabljeni k branju!