Naslov:
Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe
Avtor:
Leto:
Zbirka:
Življenja in dela III. Kulturnozgodovinske študije 1
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Knjiga želi v slovenskem prostoru uveljaviti koncepcijo sodobno pojmovane kulturne zgodovine, ki ni kakšna posebna zgodovina kulture (v ožjem smislu), ampak s posebnega zornega kota uzrta siceršnja zgodovina. Nekatera vprašanja, ki so v določenem času zaposlovala ljudi slovenskega prostora in sosednjih dežel, avtor osvetljuje kot celovite probleme dejanskega življenja. Delo posega v različna obdobja in na različna področja, poudarek pa je na 19. in začetku 20. stoletja.

Prvi razdelek obravnava dve pomembni problemski polji: nacionalni interes in kulturni boj. Prizadeva si opredeliti temeljne pojme in odgovoriti na vprašanje, zakaj sta nacionalni interes in kulturni boj na Slovenskem konceptualizirana tako, kot sta, in ne drugače. Ta razdelek se potemtakem ukvarja s specifiko pojmovanj v slovenskem prostoru.

V drugem razdelku so zbrane študije, ki tematizirajo podobe drugega v slovenski zavesti. Imagološke raziskave dandanes v svetu doživljajo velik razmah, saj so pomembne kot pojasnilo preteklih in sedanjih imaginarijev oziroma idearijev. Slovenski odnos do sosedov se je odločilno izoblikoval v obdobju narodne prebuje in pri samooblikovanju v moderen narod. Simpatije in antipatije, ki so bile povezane z ideologijami lingvističnega in »krvnega« sorodstva, so pri tem odigrale veliko vlogo, kar je mogoče videti tudi iz v knjigi obravnavanih primerov.

Tretji razdelek je posvečen vprašanjem, ki so povezana z literaturo in njeno vlogo v javnem prostoru. Slovenci so ne samo v avtostereotipnih predstavah, ampak tudi v znanstvenih delih (A. J. P. Taylor) obveljali za narod, ki so ga oblikovali pisci (predvsem pesniki in pisatelji). Dve študiji (o Celjanih in Trubarju) razširjata sedaj standardno koncepcijo imagologije (ki se ukvarja predvsem s podobo tujega, praviloma narodov) in pokažeta, kako in zakaj se je spreminjala podoba pomembnih osebnosti slovenske zgodovine na domačih tleh. Dodane so še pregledne razprave o posameznih osebnostih.

Četrti razdelek knjige se ukvarja z osebnostmi, ki so bistveno vplivale na doživljanje glasbe v slovenskem prostoru in v njegovi soseščini. Pri tem osrednja pozornost ni namenjena glasbeni zgodovini, temveč njenemu mestu v širši zavesti nekega časa.

Kazalo vsebine

PREDGOVOR

I PREDSTAVE

Nacionalni interes

Kulturni boj

II PODOBE

Jud v zrcalu slovenske književnosti

Madžari in Hrvatje v očeh slovenske literature

Nevarna razmerja v Vzhodnih Alpah

Simboli v realnosti slovensko-avstrijskih odnosov

III ZGODBE

Narod in njegova literatura ali literatura in njen narod?

Zgodovinski roman v slovenski književnosti

Celjski grofje in literatura

Do »fine moke 00« mleto Trubarjevo vprašanje

Osemnajsto stoletje in Žiga Zois

Anastazij Zelenec ter slovenska in nemška (literarno)zgodovinska stvarnost

Requiem za futuristični kipnik

IV IZZVENEVANJA

Kulturnozgodovinska podoba Dolarjevega časa

Gašpar Mašek v navzkrižjih časa meščanov

Hugo Wolf in Josip Ipavec – skica primerjalne biografije

Opereta ali peklenski nesmisel

Opera v obdobju skrajnosti

Slovenska glasba in slovenska kultura

Imensko kazalo

Zahval

Založnik

Založba ZRC

ISBN

961-6568-54-X

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 342 strani