Zgodovina historične misli [druga izdaja]. Od Homerja do začetka 21. stoletja.
Uredili:
Nada Grošelj, Marjeta Šašel Kos, Oto Luthar, Gregor Pobežin
Leto:
2016
V knjigah je zajeta več kot dve in pol tisočletji dolga doba nastajanja zgodovinopisja in njegovega razvoja. Na skoraj devetsto straneh komentarjev in novih prevodov temeljnih del zahodne historične misli je mogoče najti natančen opis razvoja zgodovinopisja v grški in rimski antiki, obsežen pregled srednjeveških avtorjev s posebnim poudarkom na bizantinskem in renesančnem zgodovinopisju, premišljen izbor zgodnjenovoveških in modernih avtorjev z odlomki iz njihovih najvplivnejših razmišljanj o pomenih zgodovinopisja, opredelitev razsvetljenskega zgodovinopisja, soočenje z nacionalnim in pozitivističnim načinom interpretacije preteklosti, predstavitev izvorov tako imenovanega novega zgodovinopisja, oceno vpliva postmodernizma na razvoj zgodovinopisja v zadnjih desetletjih 20. stoletja in oblikovanje nove kulturne zgodovine, s katero smo vstopili v 21. stoletje.
Izbrana besedila zgodovinarjev (pa tudi filozofov, političnih mislecev, teologov in drugih) spremljajo uvodne predstavitve. Izbor avtorjev presega okvir literarne zgodovine »historiografov«, saj najdemo vrsto pomembnih besedil pri piscih, ki sicer spadajo v druge literarne zvrsti.
Druga izdaja je popravljena in dopolnjena različica knjige iz leta 2006. Del dopolnil je nastal že ob srbskem prevodu (2013).
Kazalo vsebine
Prva knjiga
MITIČNI ZAČETKI ZGODOVINOPISJA
Homer
Iliada in Odiseja
ARHAJSKO IN KLASIČNO ZGODOVINOPISJE
Hekataj iz Mileta
Izbor besedil
Herodot
Zgodovina
Tukidid
Peloponeška vojna
Ksenofont
Grška zgodovina
ZGODOVINOPISJE 4. STOLETJA IN HELENISTIČNE DOBE
Efor
Izbor besedil
Teopomp
Izbor besedil
Polibij
Zgodovina
ZAČETKI RIMSKEGA ZGODOVINOPISJA
Katon
Izbor besedil
GRŠKO IN LATINSKO RIMSKODOBNO ZGODOVINOPISJE IN GEOGRAFIJA
Diodor S Sicilije
Zgodovinska knjižnica
Dionizij Halikarnaški
Rimske starožitnosti
O Tukididu
Apijan
Ilirska zgodovina
Rimska zgodovina
Lukijan
Kako je treba pisati zgodovino
Lažni prerok Aleksander
Kasij Dion
Rimska zgodovina
Arijan
Anabasis
O Indiji
Jožef Flavij
Judovska vojna
Cezar
Galska vojna
Državljanska vojna
Mark Tulij Ciceron
O govorniku
Pisma prijateljem in sorodnikom
Salustij
Jugurtinska vojna
Katilinova zarota
Livij
Od ustanovitve mesta
Tacit
Anali
Velej Paterkul
Rimska zgodovina
BIOGRAFIJA IN BIOGRAFSKO ZGODOVINOPISJE
Plutarh
Vzporedni življenjepisi
Gaj Svetonij Trankvil
Življenjepisi cesarjev
O slavnih možeh
Pisci Cesarske zgodovine
Izbor besedil
POZNORIMSKO IN POZNOANTIČNO ZGODOVINOPISJE
Amijan Marcelin
Zgodovina
Evzebij
Cerkvena zgodovina
Zosim
Nova zgodovina
Prokopij
Zgodovina vojn
Druga knjiga
ZGODOVINOPISJE SREDNJEGA VEKA
ODCEP VZHOD
Joanes Malalas
Kronika
Teofilakt Simokata
Dialog
Obča zgodovina
Teofan
Kronika
Konstantin Porfirogenet
Kronika
Leon Diakon
Zgodovina
Katakalon Kekaumen
Strategikon
Ana Komnena
Aleksijada
ODCEP ZAHOD
Avrelij Avguštin
O božji državi
Gregor iz Toursa
Življenje očetov, slava spovednikov in slava mučenikov
Beda Častitljivi
Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva
Bedovo pismo Egbertu
Jean Froissart
Kronike
Abd-ar-Rahman Abu Tayd Muhammad Ibn Khaldun
Zgodovina sveta
RENESANSA
Ponovno odkritje zgodovine in postopna sekularizacija zgodovinopisja
Rojstvo ženske zgodovine?
STUDIUM HISTORIAE NA PRAGU MODERNE DOBE
ZGODOVINOPISJE V ČASU REFORMACIJE IN PROTIREFORMACIJE
»NOVA ZNANOST«
POHOD NA UNIVERZE
Giovanni Battista Vico
Nova znanost
Johann Martin Chaldenius
Obča zgodovinska znanost
RAZSVETLJENSKI KONCEPT ZGODOVINOPISJA
Voltaire
Nova filozofska zgodovina
Immanuel Kant
Deveti stavek
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Filozofska svetovna zgodovina
PO ZGLEDU LITERATURE
ROMANTIČNO ZGODOVINOPISJE
Thomas Babington Maculay
Zgodovina
Thomas Carlyle
Zgodovina kot biografija
ZGODOVINA – ZNANOST O NARODIH
ROJSTVO NACIONALNE ZGODOVINE
Leopold von Ranke
O sorodnosti in razlikah zgodovine in politike
Jules Michelet
Ljudstvo
Friedrich Nietzsche
O koristi in škodi zgodovine za življenje
MODERNO ZGODOVINOPISJE
Numa Denis Fustel de Coulanges
Nastopno predavanje
George Macaulay Trevelyan
Muza Klio
Johan Huizinga
Ideja zgodovine
»NOVA ZGODOVINA«
Lucien Febvre
Bitke za zgodovino (od 1892 do 1933)
Fernand Braudel
Zgodovina in različni pojmi časa
OBJEKTIVNOST ZGODOVINE V OČEH SEVERNOAMERIŠKIH ZGODOVINARJEV
Charles A. Beard
Primer historičnega relativizma
Carl L. Becker
Kaj so zgodovinska dejstva?
ZGODOVINOPISJE VISOKE MODERNE
SODOBNO SAMOREFLEKSIVNO ZGODOVINOPISJE
Edward Hallet Carr
Kaj je zgodovina?
Paul Veyne
Kako pišemo zgodovino?
Arnaldo Momigliano
Zgodovinopisje v času ideologij
IZZIVI IN MEJE POSTOMODERNIZMA
Hayden White
Zgodovinski tekst kot literarni artefakt
Frank R. Ankersmit
Historiografija in postmodernizem
Gabrielle Spiegel
Zgodovina in postmodernizem
Hans Kellner
Jezik in predstavljanje zgodovine
(DRUŽBENO)KRITIČNO ZGODOVINOPISJE
Jürgen Kocka
Zgodovina – zakaj?
Giovanni Levi
O zgodovinski resnici
NOVA KULTURNA ZGODOVINA ALI HISTORIČNA ANTROPOLOGIJA!?
MED UNIVERZALNO RESNICO IN POLIFONIJO INTERPRETACIJ
ZADNJE POGLAVJE
FINALE
Natalie Zemon Davis
Dve telesi zgodovine
Roger Chartier
Zgodovina danes: Dvomi, izzivi, predlogi
NAMESTO ZAKLJUČKA
Keith Jenkins
Kaj je zgodovina?
Še ...
HISTORIČNA MISEL; Demokracija 15.12.2016
Iztok Ilich: ZGODOVINA HISTORIČNE MISLI I, II; Bukla 28.11.2016
HISTORIČNE MISLI; Družina 27.11.2017
ZGODOVINA HISTORIČNE MISLI I, II; Reporter 10.10.2016
