PODOBA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800

(brez)
Osnovni Podatki

Opis

Povod za nastanek interdisciplinarne programske skupine je spoznanje o odsotnosti humanističnih raziskav o poznem srednjem in zgodnjem novem veku na območju med vzhodnimi Alpami, severnim Jadranom in Panonijo. Ta manko bo skupina zapolnila na izrazito interdisciplinaren način. V njej sodelujejo raziskovalci vodilnih slovenskih raziskovalnih institucij, ki poleg umetnostne zgodovine in zgodovine pokrivajo področja primerjalnega jezikoslovja in primerjalne književnosti, slavistike, klasične filologije, antropologije, kulturne zgodovine in filozofije. Njihovo znanstvenoraziskovalno delo bo vseskozi spremljala digitalizacija primarnih virov.

Raziskovalni program se osredotoča na rekonstrukcijo in analizo procesov nastajanja in prenosa znanja. Vsebinsko ga sestavlja pet sklopov, ki kot hevristična orodja za obravnavani prostor in čas naslavljajo ključna raziskovalna vprašanja. 

Znotraj sklopa Prenos in izmenjava znanja med samostani bo skupina ugotavljala, kakšno znanje je v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prihajalo v obravnavani prostor. Obenem jo bo zanimalo, kako je izmenjava znanja potekala v obratni smeri; predmet raziskovanja bodo zlasti samostani v francoskih in italijanskih pokrajinah ter samostani na Bavarskem, v Avstriji, na ozemlju današnje Švice in na Hrvaškem. 

Sklop Prenos in izmenjava znanja vzdolž Vojne krajine bo med drugim namenjen raziskovanju tega, v kolikšni meri so pogled na Otomanske Turke oblikovala srečanja z njimi, v kolikšni meri pa je šlo pri tem za podedovane kulturne koncepte, ki so temeljili na interpretaciji Biblije. Zanimanje bo tu hkrati usmerjeno v posledice vojaške revolucije 16. in 17. stoletja in v ekonomski vpliv teh sprememb.

Znotraj sklopa Razvoj posebnih kulturnih praks in izmenjav znanja bo skupina osvetlila migracije umetnikov in vojaških arhitektov, ki so bili pomembni posredniki znanja in umetnostnega okusa. V kontekstu prepletanja t. i. »velike« in »male tradicije« bo posebna pozornost namenjena idiomatiki jezika v delih slovenskih protestantov, kjer se je frazeologija oblikovala tako na podlagi judovsko-krščanske in klasične literarne tradicije kot na podlagi ljudskih virov. 

Sklop Jezik, rokopisi, knjige, napisi bo namenjen raziskovanju slovenskih, latinskih in nemških besedil, in sicer ne glede na to, ali gre pri njih za posredovanje znanja najširšim množicam ali v elitnih intelektualnih krogih, npr. znotraj renesančnega humanizma (Sigismund Herberstein, ljubljanski škofje, humanisti v kontekstu Beneške republike, napisi), verskih bojev 16. stoletja (Peter Pavel Vergerij mlajši in Trubarjev nemški kontekst) in protireformacije (pasijoni, t. i. »bratovščinske knjige«).

Znotraj sklopa Spremembe v razumevanju pomena zgodovine bo skupina med drugim osvetlila deželnozborsko gradivo, ki predstavlja zakladnico virov za raziskovanje širše regije. Poleg tega bodo posebne obravnave deležni osebni zapisi družbeno angažiranih akterjev zgodovinskih procesov ali njihovih opazovalcev v realnem času.


Rezultati

Znanstveni članki:

KOČEVAR, Vanja. Generalni mandat cesarja Ferdinanda II. o verskih razmerah na Kranjskem iz leta 1631 : (ne)prilagoditev kranjskih elit na protireformacijo in katoliško prenovo. Acta Histriae. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 30, št. 1, str. 67-100, ilustr. ISSN 1318-0185. https://zdjp.si/wp-content/uploads/2022/05/AH_30-2022-1_KOCEVAR-1.pdf, DOI: 10.19233/AH.2022.04. [COBISS.SI-ID 108635139], [JCR, SNIP]

 https://zdjp.si/wp-content/uploads/2022/05/AH_30-2022-1_KOCEVAR-1.pdf