Skip to main content
Izr. prof. dr. Gregor Pobežin

znanstveni sodelavec, predstojnik



+386 1 47 06 527

gregor.pobezin@zrc-sazu.si




Ukvarja se z raziskovanjem antičnega zgodovinopisja in vprašanjem virov za antične zgodovinarje, antično kulturo in civilizacijo, recepcijo antike v srednjem in novem veku, prežitki antike ter antično, srednjeveško in novoveško epigrafiko. Poleg strokovnih raziskav se ukvarja tudi s prevajanjem antičnih in srednjeveških besedil v latinskem in grškem jeziku.

Na IKZ ZRC sodeluje pri raziskovalnem programu »(Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dediščine. Slovenski historični prostor v evropskem kontekstu«.

Izvirni znanstveni članek

POBEŽIN, Gregor. Vzorci kljubovanja in čustvovanja v Prudencijevem Mučeniškem vencu = Patterns of spite and emotion in Prudentius’ Peristephanon. Bogoslovni vestnik: glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. [Tiskana izd.]. 2024, letn. 84, [št.] 3, str. 607-618. ISSN 0006-5722 

POBEŽIN, Gregor. Those infinite, multiform stories without fixity : myth and history, a very long engagement. Studia mythologica Slavica. 2024, 27, str. 67-83. ISSN 1408-6271. https://ojs.zrc-sazu.si/sms/article/view/13898/12076, DOI: 10.3986/SMS20242706;

POBEŽIN, Gregor. The complexities of the narrator persona in historiography: the case of Sallust's Bellum Catilinae. Quaestiones Oralitatis. 2020, letn. 5, str. 51-78. ISSN 2449-8181. DOI: 10.34616/QO.2020.5.51.78

POBEŽIN, Gregor. Nihil odiosius quam nomen Italorum: Vergerij mlajši med humanističnim univerzalizmom in nacionalizmom. V: MOVRIN, David (ur.), OLECHOWSKA, Elżbieta (ur.), SENEGAČNIK, Brane (ur.). Evropski humanizem in njegovi izzivi = European humanism and its challenges, (Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189, 41 (2018), 2). 1. izd. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: Slovene Comparative Literature Association. 2018, letn. 41, št. 2, str. 99-115. https://ojs.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/6823. [COBISS.SI-ID 43245357]

 

Poglavje v monografiji

POBEŽIN, Gregor. A characterization and subtle political comment: antithetical speeches as an ekphrasis of the unspeakable. Caesar’s and Cato’s speeches in the senate (Sallust Cat. 50.1-55.6). V: CZEREMSKI, Maciej (ur.), ZIELIŃSKI, Karol (ur.), POBEŽIN, Gregor (ur.). Transformations of oral and written narratives : the interdisciplinary approach. Wiesbaden: Harrassowitz, 2025. Str. 111-126. ISBN 978-3-447-12373-0. DOI: 10.13173/9783447123730.111;

POBEŽIN, Gregor. Rome as context: myth, history and narrative. V: CZEREMSKI, Maciej (ur.), ZIELIŃSKI, Karol (ur.). Worldview in narrative and non-narrative expression : the cognitive, anthropological, and literary perspective. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag, 2021. Str. 89-104. Studien zur Multikulturalität, 4. ISBN 978-3-447-11786-9

 

Znanstvena monografija

POBEŽIN, Gregor. Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo: pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2019. 245 str., ilustr. ISBN 978-961-05-0239-5.

 

Znanstvenokritična izdaja vira

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii, (Zbirka Življenja in dela, Kulturnozgodovinske študije, 16, 3). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str. ISBN 978-961-05-0085-8. [COBISS.SI-ID 294843648]

 

Urednik

CZEREMSKI, Maciej (urednik), ZIELIŃSKI, Karol (urednik), POBEŽIN, Gregor (urednik). Transformations of oral and written narratives : the interdisciplinary approach. Wiesbaden: Harrassowitz, 2025. VII, 429 str., ilustr. ISBN 978-3-447-12373-0. DOI: 10.13173/9783447123730

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli I: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 407 str. ISBN 978-961-254-899-5. [COBISS.SI-ID 284339456]

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli II: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 490 str. ISBN 978-961-254-900-8. [COBISS.SI-ID 284340224]

 

Prevajalec

VERGERIO, Pietro Paolo, POBEŽIN, Gregor (urednik, prevajalec, avtor dodatnega besedila). Dopisi papeškega tajnika = Actiones duae secretarii pontificii, (Zbirka Življenja in dela, Kulturnozgodovinske študije, 16, 3). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 208 str. ISBN 978-961-05-0085-8. [COBISS.SI-ID 294843648]

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli I: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 407 str. ISBN 978-961-254-899-5. [COBISS.SI-ID 284339456]

LUTHAR, Oto, POBEŽIN, Gregor, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor (urednik). Zgodovina historične misli II: od Homerja do začetka 21. stoletja. 2. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 490 str. ISBN 978-961-254-900-8. [COBISS.SI-ID 284340224]

(Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dediščine: slovenski historični prostor v evropskem kontekstu (raziskovalni program • 01. januar 2023 - 31. december 2028)
Književna republika Borisa Pahorja (01. oktober 2022 - 30. september 2025)
InTaVia (mednarodni raziskovalni projekt • 01. november 2020 - 31. oktober 2023)
Latinske in nemške kronike na Slovenskem (temeljni raziskovalni projekt • 01. september 2020 - 31. oktober 2024)
Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen (01. september 2020 - 31. avgust 2023)
PODOBA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (raziskovalni program • 01. januar 2022 - 31. december 2027)
Biografije, mentalitete, epohe 2015‒2019 (raziskovalni program • 01. januar 2015 - 31. december 2019)

Gregor Pobežin, rojen 20. januarja 1975, je l. 2000 diplomiral na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani summa cum laude in pridobil naziv »profesor latinskega in grškega jezika«; l. 2003 je na Filozofski fakulteti UL magistriral s temo »Komplementarni govori v Tukididovi Peloponeški vojni«. Leta 2009 je na Oddelku za filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo rimskega zgodovinopisja z naslovom »Pripovedno gledišče in žariščenje v Salustijevi Katilinovi zaroti in Jugurtinski vojni« in pridobil naziv »doktor literarnih znanosti«.

Z letom 2008 se je stalno zaposlil na Univerzi na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije); 19. 5. 2016 je na UP FHŠ pridobil pedagoški naziv »izredni profesor« za področje zgodovine in znanstveni naziv »višji znanstveni sodelavec«. Leta 2015 se je zaposlil tudi na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, ki ga od 1. 3. 2017 vodi kot predstojnik. Na ZRC SAZU od l. 2023 vodi raziskovalni program »(Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dediščine: Slovenski historični prostor v evropskem kontekstu«.

V tem času je kot profesor deloval tudi na drugih ustanovah, in sicer v letu 2011 na Univerzi v Zadru in po potrebi na Univerzi v Novi Gorici, gostoval pa je tudi na Masarykovi univerzi v Brnu; kot predavatelj je intenzivno gradil stike s tujo strokovno skupnostjo in predaval med drugim na Hrvaškem (Univerza v Zadru, Univerza v Zagrebu), na tujih konferencah pa mdr. na Univerzi v Toursu, Univerzi v Oxfordu, Univerzi v Essexu, Univerzi v Trnavi, Univerzi v Pecsu itd. V okviru teh mednarodnih povezav je udeležen tudi v raziskovalni pobudi COST – »Reassembling the Republic of Letters« kot predstavnik za Slovenijo.

Ukvarja se z raziskovanjem antičnega zgodovinopisja in vprašanjem virov za antične zgodovinarje, je avtor več izvirnih znanstvenih člankov in avtor ali soavtor več monografij. Gostoval je na številnih mednarodnih konferencah in tujih univerzah in je pobudnik ter organizator vsakoletnega mednarodnega simpozija na temo nove latinitete na Slovenskem z naslovom »Divina – dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa«.

Kot prodekan za znanstveno in raziskovalno delo UP FHŠ (2009–2014) ter član več komisij je bil tesno vpet v administrativno delo na fakulteti in univerzi; glede na dodeljeno področje (raziskave in razvoj) se je še posebej dejavno ukvarjal z vprašanjem kakovosti pedagoškega procesa, kakor tudi vprašanjem kvantificiranja pedagoškega in raziskovalnega dela vzdolž kvalitativnih in kvantitativnih (bibliografskih) parametrov. 

Raziskovalna področja
Paleografija, bibliologija, epigrafika, papirusologija H110
Teorija zgodovine H200
Zgodovina starega veka H210
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) H230
Zgodovina misli: glej H130
Politična zgodovina H271
Grški jezik H420
Grška književnost H430
Latinski jezik H440
Latinska književnost H450

Ključne besede
grški zgodovinopisci
grška in rimska doba
zgodovinopisje
klasična filologija
antika
rimski zgodovinopisci