Osnovni podatki
Sodelavci:
 
Trajanje:
1. september 2005–31. avgust 2007
Šifra:
Z6-7038 (B)
Opis

Odnosi med srbsko in slovensko politično elito v letih 1918–1941 kot tema prijavljenega postdoktorskega projekta so bili v navedenem obdobju zaradi v političnem diskurzu prevladujočega hrvaškega vprašanja potisnjeni v ozadje. To ne pomeni, da niso obstajali, temveč so, nasprotno, ključnega pomena za razumevanje kasnejšega razvoja slovensko-srbskih političnih odnosov vse do eskalacije slovensko-srbskih političnih odnosov v dobi Slobodana Miloševića. Kandidatka se je v doktorski disertaciji z naslovom Slovenski politični katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na Štajerskem med leti 1923 in 1929, ki jo je zagovarjala 16. decembra 2004 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je bila v letih 2000–2004 mlada raziskovalka, poglobljeno ukvarjala z razvojem slovenskega političnega katolicizma do nastopa diktature kralja Aleksandra Karađorđevića 6. januarja 1929. Slovenska ljudska stranka je bila v tem času največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Svoj dominantni politični položaj je v največji meri utemeljila z avtonomistično-federalističnimi pogledi na slovenski nacionalni problem in v prizadevanjih za suveren položaj slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Stranka je svoj politični vrhunec v obdobju pred ukinitvijo parlamentarizma dosegla s prevzemom ministrstva za notranje zadeve, zlasti pa s prevzemom vlade Kraljevine SHS nekaj mesecev pred nastopom diktature. Politični vzpon ji je omogočilo tvorno sodelovanje z največjo srbsko politično stranko, Narodno radikalno stranko, vendar le-to slovenski javnosti zaradi političnih interesov Slovenske ljudske stranke ni bilo celovito predstavljeno. V Kraljevino SHS je prinesla politično oznako konservativne in proavstrijske ter republikansko usmerjene politične skupine; v nasprotju s stranko je njen načelnik dr. Anton Korošec zaradi zaslug ob zedinjenju v srbski javnosti sprva užival velik ugled, ves čas pa tudi izjemno zaupanje kralja Aleksandra Karađorđevića. Na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranijo slovenski arhivi in Arhiv Srbije i Crne Gore, ob pomoči političnih časnikov, ki so izhajali med obema svetovnima vojnama v Sloveniji in Srbiji ter na podlagi domače in tuje literature bo tako kandidatka v podoktorskem projektu spremljala in primerjala razvoj slovensko-srbskih političnih odnosov v obdobju, ki je odnos med srbskim in slovenskim narodom prvič opredelilo v institucijah skupne državne tvorbe. Osvetlitev slovensko-srbskega političnega sodelovanja bistveno prispeva k poznavanju narodne zgodovine med obema svetovnima vojnama in je ključnega pomena za razumevanje geopolitike jugovzhodne Evrope po prvi svetovni vojni, ki je danes ponovno aktualna.

Vodja projekta na ZRC

Raziskovalna področja

Politična zgodovina H271 

Ključne besede

Aleksandar Karađorđević