Slovensko-srbski politični odnosi v letih 1918-1941

Odnosi med srbsko in slovensko politično elito v letih 1918–1941 kot tema prijavljenega postdoktorskega projekta so bili v navedenem obdobju zaradi v političnem diskurzu prevladujočega hrvaškega vprašanja potisnjeni v ozadje. To ne pomeni, da niso obstajali, temveč so, nasprotno, ključnega pomena za razumevanje kasnejšega razvoja slovensko-srbskih političnih odnosov vse do eskalacije slovensko-srbskih političnih odnosov v dobi Slobodana Miloševića.

Kandidatka se je v doktorski disertaciji z naslovom Slovenski politični katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju dogodkov na Štajerskem med leti 1923 in 1929, ki jo je zagovarjala 16. decembra 2004 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je bila v letih 2000–2004 mlada raziskovalka, poglobljeno ukvarjala z razvojem slovenskega političnega katolicizma do nastopa diktature kralja Aleksandra Karađorđevića 6. januarja 1929.

Slovenska ljudska stranka je bila v tem času največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Svoj dominantni politični položaj je v največji meri utemeljila z avtonomistično-federalističnimi pogledi na slovenski nacionalni problem in v prizadevanjih za suveren položaj slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Stranka je svoj politični vrhunec v obdobju pred ukinitvijo parlamentarizma dosegla s prevzemom ministrstva za notranje zadeve, zlasti pa s prevzemom vlade Kraljevine SHS nekaj mesecev pred nastopom diktature. Politični vzpon ji je omogočilo tvorno sodelovanje z največjo srbsko politično stranko, Narodno radikalno stranko, vendar le-to slovenski javnosti zaradi političnih interesov Slovenske ljudske stranke ni bilo celovito predstavljeno. V Kraljevino SHS je prinesla politično oznako konservativne in proavstrijske ter republikansko usmerjene politične skupine; v nasprotju s stranko je njen načelnik dr. Anton Korošec zaradi zaslug ob zedinjenju v srbski javnosti sprva užival velik ugled, ves čas pa tudi izjemno zaupanje kralja Aleksandra Karađorđevića.

Na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranijo slovenski arhivi in Arhiv Srbije i Crne Gore, ob pomoči političnih časnikov, ki so izhajali med obema svetovnima vojnama v Sloveniji in Srbiji ter na podlagi domače in tuje literature bo tako kandidatka v podoktorskem projektu spremljala in primerjala razvoj slovensko-srbskih političnih odnosov v obdobju, ki je odnos med srbskim in slovenskim narodom prvič opredelilo v institucijah skupne državne tvorbe.

Osvetlitev slovensko-srbskega političnega sodelovanja bistveno prispeva k poznavanju narodne zgodovine med obema svetovnima vojnama in je ključnega pomena za razumevanje geopolitike jugovzhodne Evrope po prvi svetovni vojni, ki je danes ponovno aktualna.