
Prehod sodobnih družb v digitalno stvarnost zastavlja veliko vprašanj humanističnim in družboslovnim raziskovalcem, med njimi tudi snovalcem znanstvenih obravnav biografskih vsebin. Raznovrstne spletne biografske platforme brez neodvisnih uredniških odborov ter vpliv družabnih omrežij, ki uporabnike spodbujajo k zaverovanosti v svoje lastne (svetove) biografije, počasi, a vztrajno preoblikuje tudi mesto, pomen in naravo biografskih študij. Novi pomeni biografije v digitalnih družbah postavljajo pred tradicionalne pisce biografskih vsebin okrepljeno zahtevo o nujnosti ohranjanja znanstvenih standardov na področju biografskih študij, ki so pomembni tako z vidika leksikografije kot kulturnozgodovinskega umeščanja osebnosti v prostor in čas. Prvi del monografije zavzemajo poglavja, ki preizprašujejo odnos družb in posameznikov do digitalne stvarnosti, sledijo poglavja, ki tematizirajo odnos drugih humanističnih ved do biografskih vsebin, medtem ko je zadnji del monografije namenjen poglavjem, ki tematizirajo mesto, pomen in naravo biografije v posameznih zgodovinskih obdobjih.
PREDGOVOR
NENAD ČUŠ BABIČ / Identiteta in virtualno
PRIMOŽ KRAŠOVEC / Biografska in elektronskokodna individualnost
PETER KLEPEC / Biografija, Freud in psihoanaliza skozi resnico in fikcijo
IRENA AVSENIK NABERGOJ / Biografija v literarni zgodovini
MAJA GODINA GOLIJA / Biografija in etnologija
PETRA TESTEN KOREN / Mesto žensk v biografiji
MATEJA RATEJ / Katarina in detomor: biografije v kazenskih spisih
NEŽA ZAJC / Hagiografije prehodnih epoh ali žitja ahistoričnega časa?
ALEKSANDRA GAČIĆ / Biografija v 19. stoletju in na prehodu stoletij
JURE GAŠPARIČ / Politična biografija v prvi Jugoslaviji
BOŽO REPE / Politična biografija v socialističnem obdobju
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Inštitut za kulturno zgodovinoISBN
978-961-05-0226-5Specifikacija
mehka vezava • 17 × 24 cm • 184 straniCena
17,00 EUR (redna) | |
14,00 EUR (klubska) |