Knjiga Ivana T. Berenda je vzorno delo zgodovine burnega 20. stoletja skozi presek gospodarskih sprememb. Berend je knjigo zastavil izrazito problemsko in primerjalno. Šest poglavij je strukturiranih glede na prevladujoče ideološke in ekonomske razvojne modele: liberalni ekonomski model do prve svetovne vojne, konceptualna iskanja v času med obema vojnama, model dirigiranega gospodarstva, model centralnoplanske ekonomije, model mešane ekonomije z državo blagostanja in, kot zadnji globalizacijski model, model s težnjo po ponovnem uvajanju značilnosti liberalnega. Avtor te historične razvojne modele presoja s stališča dolgoročne kakovosti gospodarskega razvoja in dosežene življenjske ravni prebivalstva skozi celotno stoletje, vključno z regionalnimi razlikami. Pri tem je prepričljiv, saj mu je uspelo sintetizirati množico gospodarsko-zgodovinskih procesov ter jih panožno in območno razčleniti, tudi z zgovornimi primeri o (ne)uspehu nekaterih najpomembnejših podjetij, podjetnikov in projektov.
Nenazadnje sta ključ za razumevanje našega časa prav dinamika in intenzivnost ekonomsko-socialne modernizacije na evropski celini skozi 20. stoletje.
Kazalo vsebine
UVOD
PRVO POGLAVJE
Evropski sistem laissez-faire in njegov vpliv pred prvo svetovno vojno
Vzpon Britanije in sistem laissez-faire
Vzpon modernih sektorjev
Brown Boveri Company
Pariški metro
Položaj Evrope v svetu
Naraščajoče neskladje v Evropi
Aspirin
Začetek skandinavskega dohitevanja
Zaostanek južne in vzhodne periferije
Tungsram
Družina Agnelli
Izziv globaliziranega laissez-faire
DRUGO POGLAVJE
Zaton sistema laissez-faire in vzpon sistema reguliranega trga
John Maynard Keynes
Prelomna točka: vojno gospodarstvo, 1914–18, povojni kaos in agonija sistema laissez-faire
Neuspeli poskusi vrnitve v »normalnost«
Konec sistema laissez-faire in skrajno državno reguliranje v času velike gospodarske krize
Teorija reguliranega trga
Vojno gospodarstvo, 1939–45
Vpliv ekonomije reguliranega trga: evropski gospodarski učinek
KLM
Oslabljena vloga Evrope v svetu
TRETJE POGLAVJE
Ekonomski dirigizem in avtoritarno-fašistični režimi
Izvor in značilnosti ekonomskega dirigizma
Delo in programi države
Avtocesta
Samozadostnost, načrtovanje in populistični socialni sistem
Hjalmar Schacht
Volkswagen
Radar in balistične rakete
Diktirana regijska ekonomska integracija
Gospodarski rezultati
ČETRTO POGLAVJE
Sistem centralnoplanskega gospodarstva
Zapuščina teorije marksizma, Lenin in boljševiški program
Prisilna industrializacija in centralno planiranje: »socializem v eni državi«
Dneprostroj
Od izoliranega sovjetskega sistema do sovjetskega bloka
Kanal Donava–Črno morje
Značilnosti centralnoplanskega gospodarskega sistema
Zavarovanje in poskusi uzakonjenja režima
Regionalni integracijski sistemi planskega gospodarstva
Cilj in bilanca stanja centralnoplanskega gospodarstva
Nagla rast in industrializacija – utrjevanje zaostalosti
Neuspeli reformni poskusi
Kriza in padec
PETO POGLAVJE
Mešano gospodarstvo in socialna država v združeni Zahodni Evropi po drugi svetovni vojni
Povojni mednarodni ukrepi
Ekonomsko povezovanje in vzpon Evropske unije
Jean Monnet
Evropredor
Pojav socialnega partnerstva in mešano gospodarstvo
Planiranje v mešanem gospodarstvu
Vzpon socialne države
Sir William Beveridge
Izobraževalna revolucija
Gospodarska rast in strukturne spremembe
Marks and Spencer
ŠESTO POGLAVJE
Globalizacija: vrnitev k ekonomiji laissez-faire?
Globalizacija in njene značilnosti
Svetovni splet
Globalizacija ideologije in sistema laissez-faire
Nokia
Benetton
Vpliv globalizacije na Evropo
Izzivi mešanega gospodarstva in socialne države
Globalizacija in neenakost
Povečana skrb za okolje
Evropa: rastoča gospodarska supersila
BIBLIOGRAFIJA
Še ...
Bernard Nežmah; Mladina 33/2013 (16.8.2013)
Janez Šušteršič: Uničeno s prevodom; Pogledi 18/4, 6.10.2013
Aleš Mendiževec: Zgodovina: med kapitalizmom in gospodarstvom; Humanistika, Radio Študent, 3. 2. 2014
