Opis

V zborniku je predstavljeno 330-letno delovanje Knafljeve ustanove na Dunaju. Prispevki osvetljujejo ustanovo v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje. Vizija ustanovitelja, da svojim rojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču – na Dunaju, je bila nedvomno izpolnjena, saj so slovenski izobraženci, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno, igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani.

Knafljeva ustanova na Dunaju je nedvomno edinstvena slovenska ustanova in pomeni neprecenljivo kulturno dediščino. Prispevki v zborniku vsebinsko osvetljujejo celotno dobo delovanja Knafljeve ustanove v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje in rabo, skladno z namenom ustanovitelja Luke Kanflja (1621–1671), da svojim rojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču – na Dunaju. Njegova želja je bila nedvomno izpolnjena, če pomislimo na slovenske izobražence, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno in so v svojem času ter v novih političnih razmerah po letu 1918 igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani.

Osmišljanje Knafljeve dediščine po letu 1961 ni bilo preprosto: do tedaj je univerzitetno ustanovo upravljala dunajska univerza, takrat pa jo je prevzela država Jugoslavija in se pred Avstrijo obvezala, da jo preda v upravljanje ljubljanski univerzi. Vendar Knafljeva vizija ni zamrla, z njo so posamezniki budili védenje o Knaflju in ustanovi ter si prizadevali za njeno oživitev. Knafljevim štipendistom in drugim slovenskim raziskovalcem je nadaljnja štiri desetletja ponovno omogočala bivanje in znanstveno delo na Dunaju.

Prispevki med drugim obravnavajo pravna vprašanja v zvezi s Knafljevo ustanovo ter pravni vidik prenosa premoženja slovenske Knafljeve univerzitetne ustanove na avstrijsko Knafljevo zasebno ustanovo, ki je bila ustanovljena leta 1995; objavljen je seznam Knafljevih štipendistov v letih 1962–1998; predstavljena je obnova hiše Knafljeve ustanove, ki je bila končana leta 2003; in objavljen je del dokumentacije o delovanju Knafljeve univerzitetne ustanove po letu 1961.

Kazalo vsebine

UVOD

Boštjan Žekš

Zvonko Bergant

Valentin Inzko

Lucija Čok

Jože Mencinger

Vincenc Rajšp

Ivan Tomažič: KNAFELJ – SVETEL ZGLED ZA NAS VSE

Damjan Prelovšek: SLOVENSKA KULTURNA DEDIŠČINA – MRTVO IZROČILO ALI ŽIVA NACIONALNA OBVEZNOST?

Peter Vodopivec: KNAFLJEVA USTANOVA – V LUČI ZGODOVINE IN SEDANJOSTI

Ernst Bruckmüller: KNAFLJEVA IN DRUGE USTANOVE V NIŽJI AVSTRIJI, NA DUNAJU IN NA DUNAJSKI UNIVERZI V POZNEM 19. IN ZGODNJEM 20. STOLETJU

Verica Trstenjak: KNAFLJEVA USTANOVA Z VIDIKA SLOVENSKEGA IN AVSTRIJSKEGA PRAVA USTANOV IN PRAVA EU

Eugen Wiederkehr: STROKOVNO MNENJE O KNAFLJEVIH USTANOVAH (O UNIVERZITETNI IN PRIVATNI Z AVSTRIJSKEGA PRAVNEGA VIDIKA)

Alojz Cindrič: SOCIALNO-GMOTNE RAZMERE ŠTUDENTOV S KRANJSKE NA DUNAJSKI UNIVERZI 1848–1918

Jože Ciperle: ARHIVI KNAFLJEVE USTANOVE

Dušan Nećak: PRIZADEVANJA ZA SODOBNO KORIŠČENJE KNAFLJEVE USTANOVE PO LETU 1961

Feliks J. Bister: KNAFLJEVA 1984–1993: DOBA OŽIVLJANJA USTANOVE

Jože Kušar: PRENOVA KNAFLJEVE HIŠE NA DUNAJU

Anton Levstek: KNAFLJEVA USTANOVA PO 1993 – DOSEŽKI IN PERSPEKTIVE

Simon Purger: KNAFLJEVI ŠTIPENDISTI PO LETU 1962

PRILOGE

PROGRAM

Založnika

Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju • Založba ZRC

ISBN

978-961-6568-86-9

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 249 strani