
Uredil:
Vincenc Rajšp
Leto:
2007
V zborniku je predstavljeno 330-letno delovanje Knafljeve ustanove na Dunaju. Prispevki osvetljujejo ustanovo v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje. Vizija ustanovitelja, da svojim rojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču – na Dunaju, je bila nedvomno izpolnjena, saj so slovenski izobraženci, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno, igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani.
Knafljeva ustanova na Dunaju je nedvomno edinstvena slovenska ustanova in pomeni neprecenljivo kulturno dediščino. Prispevki v zborniku vsebinsko osvetljujejo celotno dobo delovanja Knafljeve ustanove v okviru slovenske kulturne dediščine, njeno primerjavo z drugimi sočasnimi ustanovami in prizadevanja za njeno smotrno upravljanje in rabo, skladno z namenom ustanovitelja Luke Kanflja (1621–1671), da svojim rojakom omogoči študij v osrednjem znanstvenem in izobraževalnim središču – na Dunaju. Njegova želja je bila nedvomno izpolnjena, če pomislimo na slovenske izobražence, ki so končali študije pred prvo svetovno vojno in so v svojem času ter v novih političnih razmerah po letu 1918 igrali pomembno vlogo v politiki, kulturi in na novo ustanovljeni Univerzi v Ljubljani.
Osmišljanje Knafljeve dediščine po letu 1961 ni bilo preprosto: do tedaj je univerzitetno ustanovo upravljala dunajska univerza, takrat pa jo je prevzela država Jugoslavija in se pred Avstrijo obvezala, da jo preda v upravljanje ljubljanski univerzi. Vendar Knafljeva vizija ni zamrla, z njo so posamezniki budili védenje o Knaflju in ustanovi ter si prizadevali za njeno oživitev. Knafljevim štipendistom in drugim slovenskim raziskovalcem je nadaljnja štiri desetletja ponovno omogočala bivanje in znanstveno delo na Dunaju.
Prispevki med drugim obravnavajo pravna vprašanja v zvezi s Knafljevo ustanovo ter pravni vidik prenosa premoženja slovenske Knafljeve univerzitetne ustanove na avstrijsko Knafljevo zasebno ustanovo, ki je bila ustanovljena leta 1995; objavljen je seznam Knafljevih štipendistov v letih 1962–1998; predstavljena je obnova hiše Knafljeve ustanove, ki je bila končana leta 2003; in objavljen je del dokumentacije o delovanju Knafljeve univerzitetne ustanove po letu 1961.
-
Uredil
Drugi avtorji
posamezni prispevki
-
Sozaložnika:
Založba ZRC, Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju
-
Izdajatelj
-
ISBN
978-961-6568-86-9
-
Leto
2007
-
Zbirka
Jezik(i)
-
Specifikacija
trda vezava 17 × 24 cm 249 strani
-
E-objave
-
Stalna povezava