Naslov:
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo. Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah
Avtor:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Rimsko zgodovinopisje se za razliko od grškega ni razvilo iz znanstvenega kriticizma, pač pa iz občega tradicionalizma, čigar spominske prakse so premoščale vrzel med zasebnim in javnim življenjem. Zato ni presenetljivo, da se je rimsko zgodovinopisje v svoji izvirni fazi (analistiki) uveljavilo kot senatorska literarna disciplina. Čeprav na prvi pogled deluje kroniško, je analistično zgodovinopisje tudi politično in državotvorno. Salustij je zgodovinopisje osamosvojil tako v političnem kakor tudi v literarnem smislu, kar so mu priznavali že v Rimu. Vendar pa je v svojih monografijah še vedno zastopal ideološko pozicijo, da je tudi zgodovinopisje stvar državotvorne drže: njegova trditev, da je »lepo z dejanji koristiti državi, a tudi govoriti v njeno korist je vse prej kakor nekoristno«, je testament tega trdovratnega prepričanja. Vendar pa je dal Salustij rimskemu zgodovinopisju nove smernice in njegovo državotvorno držo zaprl v (nov) moralni okvir. S svojimi globoko filozofskimi prologi, ki jim je tako rekoč podredil celotno zgodovinsko pripoved, ga je preusmeril na področje filozofske proze, ki se spogleduje z literaturo in politiko.

Kazalo vsebine

Predgovor

Uvod

Priscorum Catonisque verborum ineruditissimus fur
Historiografski viri, forma in slog
Virtus sallustiana

Naratološka izhodišča
Pripoved
Pripovedovanje
Pripovedni glas: kdo pripoveduje?
Avtor, implicirani avtor, pripovedovalec
Pripovedni način: kdo vidi?
Pripovedno gledišče, pripovedno žarišče

De Catilinae coniuratione
Prolog
»Prolog 1.1–4.5«
Igitur de Catilinae coniuratione paucis absolvam ...
»Razširjeni prolog 6.1–13.5«
14.1–16.5: Katilina in njegovi sozarotniki
17.1–7: Prvo srečanje zarotnikov
18.1–19.6: Zastranitev o prvi zaroti
20.1–22.3: Katilinov govor zarotnikom
23.1–26.5: Od junija 64 do volitev l. 63
27.1–36.3: Zarota do Katilinovega bega iz rima
39.6–47.4: Vloga Alobrogov v zaroti
48.1–55.6: Zadušitev zarote v Rimu
50.1–55.6: Razprava v senatu 5. decembra
56.1–61.9: Konec zarote

Bellum Iugurthinum
Prolog
Bellum scripturus sum ...
5.4–19.8: ἀρχαιολογία
20.1–29.7: Obleganje Cirte in začetek vojne
30.1–42.5: Memijev govor – drugo leto vojne – Quaestio Mamilia – strankarstvo v Rimu
43.1–62.10: Metel
63.1–79.10: Marij – konec Metelovega poveljstva – zastranitev o Filenih
84.1–94.7: Po zamenjavi vrhovnega poveljstva
95.1–114.4: Sula

Zaključki

Summary

Viri in literatura
Izdaje besedil in komentarji
Sekundarna literatura na temo Salustijevih monografij
Sekundarna literatura na temo naratoloških izhodišč

Imensko in stvarno kazalo

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-05-0239-5

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 246 strani

Cena

23,00 EUR (redna)