Abissology – Traumatic Memory in Esther Kinsky’s Novel Rombo (2022)

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU
vljudno vabi na javno predavanje uglednega kulturnega zgodovinarja Marka Pajevića z
naslovom:

Abissology – Traumatic Memory in Esther Kinsky’s Novel Rombo (2022)
[Abissologija ali vedenje o Prepadu – Travmatični spomin v romanu Rombo Esther Kinske
(2022)].

Predavanje bo v četrtek, 8. maja, ob 11.00–11.45 v Gosposki dvorani (Gosposka ulica 16),
potekalo bo v angleškem jeziku. Sledila bo diskusija.

Marko Pajević je bil leta 2018 imenovan za profesorja nemškega jezika na Univerzi v Tartuju, od leta 2024 pa poučuje na Univerzi v Uppsali in je v Tartuju zaposlen kot gostujoči profesor za poetično mišljenje. V središču njegovega raziskovalnega zanimanja sta poetika in kulturna teorija. Njegove druge raziskovalne teme vključujejo jezikovno mišljenje, biopolitiko, teorijo prevajanja, večjezičnost in spominske diskurze. Uredil je dvanajst tematsko zaokroženih zbornikov uglednih mednarodnih revij, posebej namenjenih specialnim vprašanjem o poetiki, literarni večjezičnosti, biopolitiki, prepadu in jezikovnem mišljenju. Najpomembnejši okvir njegovega dela predstavlja razvoj poetološke antropologije, ki temelji na jezikovnem in dialoškem mišljenju s ključnim konceptom pesniškega mišljenja, o katerem je izdal znanstveni monografiji Poetisches Denken und die Frage nach dem Menschen. Grundzüge einer poetologischen Anthropologie [Pesniško mišljenje in vprašanje o človeku] (Karl Alber 2012) in Poetisch denken. Jetzt [Poetično mišljenje. Zdaj] (Passagen Verlag 2022, Routledge 2023).

Marko Pajević je tudi avtor znanstvenih monografij o delu pesnika Paula Celana Zur Poetik Paul Celans. Gedicht und Mensch – Die Arbeit am Sinn [O poetiki Paula Celana. Pesnitev in človek – delo o pomenu] (C. Winter 2000) in zgodbah Franza Kafke Kafka lesen. Acht Textanalysen [Branje Kafke. Osem besedilnih analiz] (Bernstein 2009).

Predavanje poteka v sklopu raziskovalne delavnice »Melancholy as the Cultural-Historical Phenomenon« [Melanholija kot kulturno-zgodovinski fenomen] v okviru bilateralnega sodelovanja z Estonijo BI-EST/25-27-003 (2025–2026) in programa P6-0440 (Nova) Kulturna zgodovina intelektualne dediščine: slovenski historični prostor v evropskem kontekstu.